V soboto, 5. septembra 2026, je na Pogačarjevem trgu v Ljubljani potekal že 4. nacionalni Praznik biodinamike
Dogodek, ki sta ga uspešno organizirala Zveza biodinamikov Slovenije in Združenje Demeter Slovenija, je v osrčje slovenske prestolnice privabil rekordno število razstavljavcev ter množico domačih in tujih obiskovalcev. Praznovanje med katedralo sv. Nikolaja in Plečnikovo tržnico je minilo v znamenju veselja, poučnosti, predvsem pa visoke odgovornosti in jasne vizije za prihodnost sonaravnega kmetijstva v Sloveniji ter širše v Evropi, kjer se oblikujejo vse večje biodinamične samooskrbne skupnosti.
Samooskrbne skupnosti so namreč življenjskega pomena za lokalno in širšo družbo. Ključne so tako z vidika zdravja ljudi in živali kot tudi z vidika ohranjanja narave in biotske raznovrstnosti, še posebej ob upoštevanju nepredvidljivih vremenskih okoliščin, geopolitičnih dogajanj v svetu ter nacionalne varnosti Republike Slovenije.
Slavnostna otvoritev in pomen biodinamične hrane
Praznik je s slavnostnim govorom uradno odprla Sonja Vavken, predsednica Zveze biodinamikov Slovenije in Združenja demeter Slovenije. V svojem nagovoru je poudarila, kako izjemno pomembno je v današnjem času razvijati in pospeševati biodinamično pridelavo hrane. Iskreno je pohvalila vse razstavljavce in društva, ki s ponosom predstavljajo svoje pridelke ter dejavnost v lokalnem in širšem okolju, obiskovalcem pa se je zahvalila za njihovo neprecenljivo podporo pri razvoju te gibalne moči.
Živahno celodnevno dogajanje in bogata tržnica
Na prazniku se je na 36 stojnicah predstavilo izjemno število ekoloških in demeter kmetij, podjetij ter biodinamičnih društev iz vse Slovenije. Obiskovalci so lahko izbirali med vrhunskimi, vitalnimi biodinamičnimi pridelki ter pestro paleto mlevskih, mlečnih, mesnih, oljnih in zeliščnih izdelkov, vin, čajev ter certificirane kozmetike. Velik poudarek je bil na pomenu semen, saj so bila na stojnicah na voljo tako ekološka in demeter semena kot tudi avtohtona semena iz ohranjevalne banke Kmetijskega inštituta Slovenije.
Za prijetno kulturno vzdušje je poskrbel bogat umetniški program. Obiskovalce so očarali folklorni plesi Folklorne skupine Spomin DU Sevnica, izjemni pevski nastopi skupine ArtVoices ter tankočutna poezija pesnice Mihaele Zahrastnik iz Radeč. Svojo ustvarjalnost in ročne spretnosti pa so ponosno pokazali tudi učenci waldorfske šole iz Ljubljane.
Prva podelitev priznanj ZBS
Poseben čustven in zgodovinski trenutek letošnjega praznika je bila prva uradna podelitev priznanj Zveze biodinamikov Slovenije najzaslužnejšim dolgoletnim sodelavcem in članom, ki so s svojim predanim delom ključno prispevali k širitvi in uveljavitvi biodinamike na naših tleh. Priznanja sta podelili predsednica ZBS Sonja Vavken ter utemeljiteljica slovenske biodinamike Meta Vrhunc.
Meta Vrhunc velja za pionirko slovenske biodinamike in je prva biodinamična kmetica, ki je ta dragocena znanja pred več desetletji prinesla iz Nemčije v Slovenijo. Tukaj je začela z neutrudnim ozaveščanjem o pomenu sonaravne pridelave hrane, pridobivala člane po vsej državi, ustanovila prvo društvo biodinamikov ter kasneje ključno pomagala pri ustanavljanju regijskih društev. V svojem nagovoru je toplo pozdravila vse nagrajence in jim zaželela uspešno delo tudi v prihodnje.
Skupaj je bilo podeljenih 21 priznanj:
- Zlato priznanje ZBS: Stanko Krašovec, Antonija Ločičnik, Jože Lusavec, Alenka Svetek, Cvetka Videmšek, Meta Vrhunc in Mihaela Zalokar.
- Srebrno priznanje ZBS: Zvone Černelič, Majda Hriberšek, dr. Maja Kolar in Majda Temnik.
- Priznanje ZBS: Alenka Bavdaš, Lidija Bevec, Jožica Hribar, Cveta Jazbec, Anton Medved, Jožica Pečnik, Romana Šrimpf, Andrej Videmšek in Mihaela Zahrastnik,: Damijana Lukman se je priznanju odpovedala.
Okrogla miza: Opozorila pred GSO in vizija za prihodnost
Uradni del dogodka je sklenila odmevna in sporočilno močna okrogla miza, ki jo je vodila predsednica ZBS in ZDS Sonja Vavken. Na njej so sodelovali vodilni predstavniki slovenske biodinamične prakse, stroke in politike: prof. dr. Martina Bavec, Tomislav Gjerkeš, mag. Katja Temnik, dr. Matjaž Turinek, dr. Maja Kolar, Zvone Černelič, Aleš Hvalc (predsednik Združenja ekoloških kmetov Slovenije), Olga Oblak (Kmetijsko gospodarska zbornica Slovenije) in mag. Maja Žibert (Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano)
Glavni poudarki razprave so bili:
- Slovenija kot ekološki vrt: Strokovnjaki so si enotni, da lahko Slovenija z jasnim in premišljenim načrtom v naslednjih 20 do 25 letih celotno konvencionalno kmetijstvo uspešno prestrukturira v ekološko in biodinamično.
- Odločen NE novim genskim tehnikam (NGT) in GSO: Razpravljavci so izrazili veliko zaskrbljenost zaradi pritiskov multinacionalk in načrtovane deregulacije zakonodaje EU na področju semenarstva. Vsi sodelujoči so ostro nastopili proti tem tehnikam ter pozvali slovensko vlado k vložitvi tožbe proti uveljavljanju sporne EU-zakonodaje.
- Prehranska suverenost in varnost: Ključ do dolgoročne varnosti je podpora lastni pridelavi avtohtonih semen ter dosledno zahtevanje označevanja GSO/NGT na deklaracijah vseh izdelkov na trgovskih policah.
- Samooskrba kot steber države: Samooskrba je ključen dejavnik prehranske varnosti prebivalstva in neposredno povezana z nacionalno varnostjo Republike Slovenije kot suverene države. Kot pravi stari pregovor: »Kdor ima hrano, se lahko tudi bojuje!«
Kljub določeni meri grenkobe zaradi trenutnega pomanjkanja politične volje na vseh ravneh, še posebej na evropski, pridelovalci in kupci ostajajo enotni ter močni v svojem prepričanju, da tem pogubnim praksam ne bodo sledili.
Stoletna tradicija in jasen slogan za prihodnost
Letošnji praznik je znova dokazal, da sta izvirna kmečka pamet in holističen odnos do zemlje še kako živa. Spomin na utemeljitelja biodinamike dr. Rudolfa Steinerja (1861–1925), ki je leta 1924 podal svoj znameniti Kmetijski tečaj, ostaja neomajen. Po stotih letih se njegova metoda uspešno razvija na vseh kontinentih in zavzema vedno pomembnejše mesto tudi v Sloveniji.
Glede na izjemno geografsko lego ima Slovenija vse potenciale, da v naslednjih 25 do 30 letih postane ekološko-biodinamični vrt Evrope. To sporočilo – »Slovenija naj postane ekološko-biodinamični vrt Evrope« – postaja tudi uradni slogan prihodnjih biodinamičnih praznikov, druženj in drugih dogodkov na lokalni, regionalni ter državni ravni.
Zveza biodinamikov Slovenije in Združenje Demeter Slovenija se iskreno zahvaljujeta vsem razstavljavcem, članom zveze in združenja, kulturnim društvom, posameznikom ter organizacijskemu odboru za trud pri pripravi dogodka. Posebna zahvala gre vsem obiskovalcem za izkazano podporo in čudovito energijo pri razvijanju ter širjenju ideje o biodinamično pridelani hrani.
Vsi skupaj pa ste že danes toplo in vljudno vabljeni na 5. Praznik biodinamike, ki bo potekal prvo soboto v septembru 2027 na Pogačarjevem trgu v Ljubljani.
Članek je pripravil Branko Šekoranja (tajnik Društva Ajda Posavje in delegat Zveze BS) v sodelovanju s Sonjo Vavken (predsednica ZBS in ZDS), Majo Klemen Cokan (KGZS-Zavod CE in članica IO ZBS) in Majdo Hriberšek (strokovna vodja Društva Ajda Posavje in delegatka Zveze BS). Avtorja fotografij sta Dragan Mijović in Irena Rotar.
September 2026
